ZASNŽENA PLANINA .. oz. VIKEND ZA UČENJE

Pretekli vikend sva ze Andrejem odpravila v planino malo na sneg, stran od sive in 'preveč zanimive' Ljubljane, predvsem z namenom, da bi se učila.
Pot navzgor je bil krasna, lepo vreme, sneg, sami nasmejani ljudje. Vsekakor nama je dalo polno upov za naslednje dni.

Drugo jutro, sva ob pogledu skozi okno ugotovila, da se je stanje dokaj spremenilo. Kamorkoli si pogledal, samo belo, megla in zelo glasen veter, ki je s sabo nosil rahel sneg. Vesela, da sva v topli koči, sva se odločila, da bova šla na sprehod dan zatem.
Ker se situacija zunaj ni spremenila, sva se naslednji dan res podala ven. Zelo vznemirljivo potovanje po snegu, ki se udira pod nogami, vetru, ki ti 'nežno' boža obraz in neizmirni beloti snega, ki ji ni in ni konca. Da ne pozabim omeniti, da pred seboj vidiš le kake dva metra in, da vse zgleda približno isto. No kljub temu sva občudovala snežene umetnine in se po hitrem postopku podala nazaj v zavetje tople koče.

Ob takem vremenu, pa se seveda tudi sončne celice ne polnejo, in tako se je kaj hitro izpraznila zaloga elektrike v koči, kar posledično pomeni, da je bilo tudi učenja manj.

Nauk zgodbe: da se je potrebno pred takim podvigom pozanimati o vremenu, vzeti s sabo dežnik ali pa preložiti vikend učenja.